Informacije o zemeljskem plinu

Informacije o zemeljskem plinu

Povzetek

Navedene so informacije o sestavi zemeljskega plina, kako nastaja, od kod ga črpamo, o zanesljivosti dobav, njegovih lastnostih ter o prednostih uporabe.

Splošne informacije

Zemeljski plin je najčistejši gorljivi ogljikovodik na zemlji.

Njegovo zgorevanje ne proizvaja ostankov pepela, žveplovih oksidov in zanemarljivo malo dušika. To ga ločuje od vseh drugih fosilnih goriv.

Zemeljski plin se organsko oblikuje v milijonih let od razgradnje rastlinskih in živalskih snovi, ki se  nahajajo v sedimentnih kamninah. Ko nastane plin, se nagiba k selitvi skozi porne površine, zlome in razpoke v sedimentu in skalah.

Nekaj tega plina pride do površine, druge molekule plina pa se premikajo, dokler niso ujete v neprepustne sloje kamnine, skrilavca, soli ali gline.

Te ujete deponije so rezervoarji, ki se uporabljajo za pridobivanje zemeljskega plina, ki se običajno nahaja med 1 in 7,5 kilometrov globoko.

Zemeljski plin se po vsem svetu pojavi bodisi sam bodisi v povezavi s surovo nafto, tako na suhem, kot pod oceanskim dnom.

Metan ali CH4 je primarna sestavina zemeljskega plina.

Ko se nahaja v naravi, lahko surovi zemeljski plin vsebuje tudi nekaj mešanice butanskih, propanskih in pentanskih plinov ter nekaj dušika, ogljikovega dioksida in vodnih hlapov.

Pred vstopom na trg se obdeluje surov zemeljski plin, ki ga očistijo v metan z nekaj etana.

Okoljske prednosti uporabe zemeljskega plina

Zemeljski plin je najčistejši gorljivi ogljikovodik, ki ponuja znatno priložnost za zmanjšanje emisij CO2, zlasti v regijah v razvoju.

Zemeljski plin proizvede najmanj CO2 od vseh fosilnih goriv zaradi svoje visoke ogrevalne vrednosti, nizke vsebnosti ogljika in učinkovitosti izgorevanja. To velja za vse vrste njegove končne uporabe.

Zemeljski plin ne onesnažuje zraka. Njegovo izgorevanje je skoraj brez škodljivega onesnaževanja zraka, zaradi česar je zdrava izbira goriva za gospodinjstva, industrijo, promet in za proizvodnjo električne energije.

Pri proizvodnji električne energije z zemeljskim plinom se proizvede manj kot polovico manj emisij toplogrednih plinov kot pri proizvodnji električne energije s premogom.

V industriji zemeljski plin prinaša znatno zmanjšanje emisij in lahko zagotovi tudi znatne prihranke, ko se odločijo zamenjati kurilno olje, utekočinjeni naftni plin (UNP) in druge naftne derivate. Zaradi  stroškovne prednosti zemeljskega plina pred naftnimi derivati to še posebno velja za območja, kjer prej še niso imeli dostopa do zemeljskega plina.

Zemeljski plin se v industriji uporablja v različne namene, njegove koristi pri emisijah toplogrednih plinov pa so odvisne od uporabe. Pri uporabi v industrijskih kotlih zemeljski plin zagotavlja 20-35% manjše emisije toplogrednih plinov v primerjavi z naftnimi derivati ali premogom, pri kombinirano proizvodni toplotne in električne energije s pomočjo zemeljskega plina pa se emisije toplogrednih plinov zmanjšajo na polovico.

Pri cestnem prevozu zemeljski plin zagotavlja veliko prednost pri izpustih toplogrednih plinov in sicer 22,5% glede na bencin za osebna vozila in 7% v primerjavi z dizelskim gorivom.

Zanesljivost dobave zemeljskega plina

Dobava zemeljskega plina je v bližnji prihodnosti zanesljiva in varna.

Obstaja dovolj globalnih količin zalog, ki ustrezajo predvidenemu povpraševanju.

Depoziti so geografsko raznoliki.

Z napredkom v tehnologiji za odpremo LNG (Utekočinjen zemeljski plin) je dostopnost zemeljskega plina še večja.

Preostali viri zemeljskega plina zadoščajo za izpolnitev napovedi rasti svetovnega povpraševanja do leta 2040. (IEA, 2017).

Do konca leta 2016 so dokazane zaloge znašale okoli 215 trilijonov kubičnih metrov (tcm), kar je približno 60 let proizvodnje po trenutnih stopnjah proizvodnje.

Svetovni viri zemeljskega plina so ocenjeni na skoraj 800 tcm, od katerih je približno 45% nekonvencionalnih plinov (tesen plin, plin iz skrilavca, plin iz premoga), katerih vloge so geografsko bolj razširjene od običajnih virov. (IEA, 2017).

Največji svetovni proizvajalci zemeljskega plina (2016):

Združene države (749 bcm)

Rusija (579 bcm)

Iran (202 bcm)

Katar (181 bcm)

Kanada (152 bcm)

Kitajska (138 bcm)

bcm – milijarda kubikov

Prednosti uporabe zemeljskega plina:

Izboljšuje čistost zraka še posebno v večjih mestih.

Omogoča inovacije v energetskih rešitvah.

Omogoča proizvodnjo električne energije.

Izboljšuje kakovost življenja.

Dodatne informacije:                                 

Delovanje omrežja zemeljskega plina in trga

Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina

Primerjalnik cen zemeljskega plina ponudnikov

Pregled stroškov zemeljskega plina

Varčevanje zemeljskega plina v gospodinjstvu

Dobavitelji zemeljskega plina v Sloveniji